Den státnosti Republiky Srbské, podpis Daytonské dohody

republika-srpska.png

slovanska unie

PŘIHLÁŠENÍ



Pražsky orloj - Techničsko čuděso 15-ogo stolětja

Orloj jest astrolabovy časovnik izobrazujuči vreme, poziciju Slnca, Luny i zvězd. Pražsky orloj jest jedin iz najstarějših dodnes rabotajučih astronomičnih priborov srědnogo věka. Orloj byl postaveny v 1410 mechanikom Mikulašom iz Kadaně i matematikom Janom Ondřejův rečenim Šindel, byvšim profesorom i rektorom Karlovoj Univerzity poslě rektora Jana Husa. Jest to jedno iz techničskih čuděs češskogo naroda.

Pražsky orloj jest astrolab dviženy časovnikovoju mašinoju i ješte imajuči mnoge techničske ulepšenja. Ime orloj jest iz latinskogo slova "horologium". Na obrazu orloja jest planarna projekcija globu Zemje iz pozicije Pragy na kosmičnu rovinu (jest to projekcija obraza iz 3D na 2D), kdě možemo viděti ekvator, tropičske paralelne linije ot konstelacije Raka i Kozoroga, zvězdnu sferu, Lunu, Slnce i nebesa.

užitije astrolaba

Astrolab jest originalno pribor antičnih astronomov, astrologov i morskih navigatorov. S pomočju astrolaba jest možno znati svoju poziciju na Zemje, vreme itd. Prvy astrolab pravděpodobno sotvoril grečsky astronom Ipparhos Nikajsky v 2-om stoletji prěd Hristom ili grečska filozofica Ippatija Alexandrijska v 5-om stolětji našej ery. Potom astrolab ulepšivali Arabi i Persijci, najmě matematik Muhammad ibn Musa al Hwarizmi v 9-om stolětji.

astrolab pražskogo orloja

princip pražskogo astrolaba

Pražsky orloj nam vsekaky den uže vyše ot 600 lět davaje tuti informacije:

  1. Srědnoevropsko vreme 0-24 časin (rovno s modernim vremenem toliko bez modfikacije do letnogo vremene).
  2. Staročešsko vreme, kdě 24 časin dne načinajut v momentu zapada Slnce i preměnivajut se v tečenji Vesny, Lěta, Jeseně i Zimy.
  3. Zvězdno vreme, kdě 24 časin načinajut v momentu vazhoda točky Vesny na ekliptikě ot horizonta. Točka Vesny jest astronomična pozicija Slnca na vesnovoj ravnodennosti (byvaje okolo 21-ogo Marta) i jest važna na razčitanje datuma Pashy.
  4. Babylonsko vreme imajuče vsekaky den 12 časin dne i 12 časin noči, kdě lětom sut denni časiny dlžejši ot zimnih časin, i zimoj sut denni časiny kratčejši ot zimnih časin po pričině različnoj vyšiny Slnca na nebesi.
  5. Poziciju Slnca v zodiaku zvězdnoj sfery.
  6. Poziciju Slnca na nebesi.
  7. Poziciju Luny na nebesi.
  8. Fazu Luny na nebesi (nova, četvrta, plna, ...).

kliknite tu na simulator mechanisma pražskogo orloja

Pražsky orloj imaje ješte druge interesne mechanizmy. Jedin mechanizm imaje 365 pozicijej i pokazyvaje den v godině, vtori mechanismy dvigajut s skulpturami 12 svetih apostolov i skulpturami zlatogo kokota, Turka, smrti, filozofa, kronikara, astronoma, kupca i drugih lic. Vsekaku plnu časinu se otvorjut dvě okna na vrhu orloja i pokazyvaje se 12 apostolov, zlaty kokot pěvaje, i drugi skulptury se dvigajut i davajut zvuky. Tuti mechanizmy byli k astrolabu pridani v 1470 mechanikom Hanušom i drugimi otličnimi ljudimi.

365 dnov v godině

365 dnov v godině - detail

zlaty kokot i apostoli

dvižuča skulptura Smrti i Turka

Mnogo interesny mechanism jest maly model Luny na pokazyvatelu astrolaba. Jest to mala sfera imajuča črnu i srěbrnu polovinu pokazyvajuču fazu Luny. Rotacija tutoj maloj sfery jest samo ot zemjskoj gravitacije, kogda pokazyvatel na orloju s tutoju maloju sferoju na svojem koncu rotuje jedin raz v den. V srědině sfery jest maly i prosty mechanizm s 57 zubami (iduči črěz dva zuby v jedin den), čto tvori efekt rotacije Luny jedin raz za 28.5 dnov (57/2 = 28.5). Mechanizm ide automatično bez motora samo iz gravitacije i ručnu korekciju jest trěba jemu dělati samo jedin raz za 4 godiny.

autonomny mechanism Luny

Pražsky orloj jest veliky techničsky pametnik obrazovanija češskogo naroda. Tvorca orloja běhu dva Čehi - mechanik Mikulaš iz Kadaně i profesor i rektor Karlovoj Univerzity Jan Ondřej rečeny Šindel. Naučniki sut nedavno iz starih dokumentov poznali, že konstrukcija mechaničnih koles orloja jest vysoko originalna, jerbo čislo zubov na kolesah orloja tvori originalnu kombinaciju čisel ulepšujuču pythagorejske čiselne slědy. Pomočju tutoj teorije mechanism orloja ne imaje mnogo velikih koles s mnogo zubami, no samo originalnu kombinaciju menših koles s malo zubami. Dnes tutoj čiselny slěd matematiki znajut kako "Šindelov sled".

Šindelov slěd jest bezkonečna cyklična sekvencija četyrih čisel 1,2,3,4 kako 1,2,3,4,3,2,1,2,3,4,3,2,1,2,... Iz tutoj cykličnoj sekvencije jest možno dělati bezkonečny linearny slěd rastučih prirodnih čisel (1),(2),(3),(4),(5),(6),(7),... kako (1),(2),(3),(4),(3+2),(1+2+3),(4+3),... Pražsky orloj Šindelovu sekvenciju koristi na intervalu ot 1 do 24 do zvuka zvonov časovnika.

mechanizm orloja s Šindelovim slědom

Pražsky orloj jest vzorom podobnih orlojov v světu. Možno najinteresnějšu kopiju možemo viděti v stoličnom gradě Tokjo v Japoniji. Orloj jest instalirany do novogo vysokogo doma v modernoj časti Šindžuku.


(text v novoslověnskom jezyku)

slovanska unie