Hrvatska tradicija glagolskogo pisanija na ostrovu Krk

Podrobnosti

Kategorie: ZE SVĚTA

Zveřejněno: 21. 6. 2015 20:45

Čto jest Glagolica

Glagolica jest originalna slověnska azbuka ot genijalnogo učitela Slověnov, svetogo Kyrilla (Konstantina Filosofa), juže sv. Kyrill je sotvoril do hristijanskoj misije na Veliku Moravu v lětu 863. (Článek je napsaný novoslověnsky. H se čte jako české CH a DJ TJ NJ se čte jako české Ď Ť Ň)

Glagolica je dala ime i pravopisnu systemu drugomu slověnskomu pisaniju - Kyrillskoj Azbukě (Kyrillici), juže věrojatno iz grečskoj abecedy i po vzoru Glagolice v Bulgariji kodifikirali učeniki svetih Kyrilla i Methodija, najpravděpodobno svety Kliment. Obače někaka primitivna forma Kyrillice ili koristjenija podobnoj abecedy možno u Slověnov existovaše uže prěd Glagolicoj, Kyrillica je dostala ot Glagolice red pismen (ABVGDEŽ...), akrofonične imena pismen, numerične značenija pismen, pologlasy (tvrdy i mekky jer) i zakony pravopisanija. Glagolica dala Slověnom jih najstarejšy znajemy dlžejšy slověnsky text: pisane prědslovije "Proglas" ot svetogo Kyrilla i takože prvy text slověnskoj Biblije ot svetogo Methodija. Glagolski pisany staroslověnsky jezyk je byl tretim svetim jezykom europskogo hristijanstva po jezykah grečskom i latinskom (i četvrtom v světu po jezyku jevrejskom) i kako novy liturgičny jezyk je dostal blagoslovenije ot Rimskogo Papy i ot Ekumeničskogo Patrijarhy v Konstantinopolu (Carigradu).

rukopisna Glagolica [1]

Vsi glagolski pismena (i ot njih kyrillski pismena) imajut svoje akrofonični imena otlično pomagajuči jih učeniju:

A = az (ja), B = buky (znaky, pismena), V = vědi (znajuč), G = glagolju (kažu, govorim), D = dobrě (dobro), E = jestj (jest), Ž = živěti (žiti), ...

Akrofonija znači, že počatok slova jest to pismeno, ktoromu jest slovo imenem. Potom počatok pěsnji možeme novoslověnski prěložiti kako: "Ja znajuč znaky govorim: dobro jest žiti ..." Tu vidime pričinu, začto Kyrillica imaje svoje druge ime Az-buka.

Naučniki dnes točno ne znajut grafičny vzor, iz njegože svety Kyrill tvoriše glagolski pismena. Možeme poznati samo několiko malo takih pismen (napr. jevrejske C,K,Š ili latinske P,V ili grečske F,G,L,M), no podoba bolšej časti pismen jest neznana. Glagolica takože drži tajne byzantske symboly (napr. znaky I,S v najstarějšej formě Glagolice sut trijangel i krug kako symboly Boga i Zemji, iže v kombinaciji "IS" dělajut obraz dvěh ryb kako astrologičny znak Isusa Hrista, znak A je byl križ kako znak věry, znak B kako symbol svete trojice na nebesi), drugi znaky sut možno podobni znakom iz orijentalnih abeced (napr. koptske Ž), no vokupě jest nam trěba priznati, že svety Kyrill vazmyslel originalny, lingvistično točny i kaligrafično prěkrasny system pisanija slověnskoj rěči.

Istorija Glagolice

V vremeni Velikoj Moravy v 9-em stolětiju sut Glagolicu koristili vsi Slověni. Potom Slověni byvši v kontaktu s Byzantijeju, iže běše grečsky naslědnik vazhodno-rimskogo cěsarstva, sut prěšli na Kyrillicu i drugi Slověni byvši v kontaktu s katoličskim Rimom sut prěšli na Latinicu.

Glagolica v 9-em věku [1]

Jest jedin mnogo interesny istoričny fenomen slověnskoj pismenosti: hrvatske koristjenije Glagolice, iže je bylo neprestajno v tečeniji ot 9-ogo věku do konca 19-ogo věku. Hrvati svoju Glagolicu koristili dlgih 1000 lět i sut dělali interesne inovacije: Hrvati sotvorili modernu uglatu grafičnu formu Glagolice, vazmysleli okolo 170 kaligrafičnih ligatur, i ot 15-ogo do konca 19-ogo věka pečatali knigy v Glagolice. Interesne jest, že hrvatske glagolske knigy pečatali takože v Rimu i drugih tuzih krajinah. Glagolska pisemnost jest neotdělimoj častju hrvatskoj narodnoj kultury.

Glagolica jest v Hrvatskě dodnes dobro znajema. Na ostrovu Krk v gradu Vrbnik jest vsekaku godinu otvorena medžunarodna lětna škola glagolskogo pisanija, Glagolica jest važnim instrumentom turističnoj industrije tutogo ostrova. Kromě grada Vrbnik, kdě možeme viděti mnogo glagolski pisanih pametnikov, to sut ještě napriměr podobni grady Omišalj i Krk i monastyr blizko grada Punat na maličkom ostrovu Košljun.

grobište v gradu Vrbnik [4]

grad Vrbnik [4]

vhod do monastira v Punatu s napisom "Mir i Dobro" [4]

Bašćanska Ploča

Nedaleko ot grada Baška jest na ostrovu Krk najbolšy i najvažnějšy hrvatsky glagolsky pametnik - Bašćanska Ploča iz crkve svetoj Lucije v sělu Jurandvor. Ovoj "dragy kamen hrvatskogo jazyka" jest najstarějšy starohrvatsky text iz vremene okolo lěta 1100. Jest to potvrdjenije opata Držiha i opata Dobrovita o kralju Zvonimiru, iže je daroval ledinu (ledina znači nekoristjenu zemju) jih monastiru, i o vazgradovaniju crkve sv. Lucije. Ovoj kamen takože dokazuje prěhod ot staroj okrugloj formy Glagolice k novoj charakteristično hrvatskoj formě uglatoj Glagolice.

Bašćanska ploča [5]

crkva svetoj Lucije, Jurandvor [4]

interijer crkve svetoj Lucije (ploča stoji dole nalevo) [4]

Hrvatska Glagolica v Prage

Fenomen hrvatskoj Glagolice i drženije liturgije v slověnskom jezyku i koristjenije pisemnosti v originalnoj slověnskoj abecedě sut mnogo interesovali češskogo krala i rimskogo cěsara Karla IV, iže do Čehije hotěl vratiti tradiciju slověnskoj pisemnosti svetih Kyrilla i Methodija, i po ovoj pričině je prizval monahi iz Hrvatsky i v lěta 1347 jim v Pragě vazgradil novy veliky Emauzsky monastir, ktory dnes nazyvajeme "Na Slovanech". (Emauzsky monastir je dostal nazvanije ot judejskogo grada Emauz, kamo je prišel vazkrěseny Hristos.) Ovy monastir naslědil tradiciju svetogo Prokopa, iže v Čehiji v 11-om stolětiji koristiše staroslověnsku pisemnost v Sazavskom monastyru vazhodno ot Pragy.

glagolski ligatury [1]

Hrvatski i češski monahi v Emauzskom monastiru načali glagolski pisati v Staroslověnskom, Hrvatskom i Češskom jezykah. V monastiru je byla napisana "Češska Glagolska Biblija" i drugi texty. Ljudi v Pragě nazyvali ove monahy kako "glagolaši".

Čuděsna istorija Reimskogo evangelija

(Interesny vez ot hrvatskoj Glagolice do Pragy i ot tamo črez Istanbul do Reimsa k francijskim kralam.)

Jedna kniga ovih pražskih glagolskih textov iz godiny 1395 (iže imala v sebě takože několiko starějših stranic po legendě pisanih ot svetogo Prokopa) je putovala lěta 1451 s husitskoj delegacijej (čitajte članek [2]) do Konstantinopolskogo patrijarhata (dnes turečsky grad Istanbul) kako čast dokazanija husitskoj věry. V Konstantinopolu jego lěta 1554 je kupil francijsky kardinal Charles de Loraine kako dar do katedralnogo hrama v gradu Reims. Je polučilo se, že v Franciji nikto ne znal čitati text ovoj knigy i vsi sebě mysleli, že to jest mnogocenny text ot jednogo iz najbolših hristijanskih pisatelev - svetogo Jeronyma (347-420). Po pričině ovego bluda sut Francijski krali pri svojej korunovaciji prisagali na glagolsky text iz Pragy. Pravdu je poslě necělih 200 lět obavil russky car (cěsar) Petr I. Veliky [3], iže lěta 1726 posetiše Franciju, i je poznal pisanije i jezyk, i čuděsno načal iz najsvetějšej francijskoj knigy po slověnski čitati. Dnes ovo Reimske Evangelije, jegože 200 let Francija je nazyvala "Texte du Sacre", leži v muzeju Reimskoj biblioteky.

Reimske evangelije [1]

Glagolica dnes

Blagodarjuč hrvatskoj kulturě, Glagolica jest dodnes znajeme pisanije, obače Slověnski narody dnes koristi Latinicu ili Kyrillicu. No ni Latinica ni Kyrillica sut specifičnim slověnskim pisanijem kako jest Glagolica. Latinica s diakritičnimi znakami jest iz rimskogo pisanija i takože Kyrillica imaje osnovu ot grečskogo pisanija. Glagolica dnes imaje svoj komputerovy kod UNICODE i UTF-8 i na Internetu sut lěpi glagolski pisma. Moderna komputerova Glagolica imaje vse potrebne znaky vokupie s znakami jatj (ě, ȇ, ije, ѣ), ju (ю) i jery (ь, ъ). Na ostrovu Krk možete viděti ljudi, ktori glagolski razumijut i pišut Glagolske napisy na svoje auta, lodice ili domy, ili imajut Glagolske napisy na svojem oděniji i tetovaniji. Kto znaje Glagolicu, domysli sebě veliku čast istorije vsih Slověnov.

dnešna glagolska kultura - znak "B" v gradu Baška i kamen iz parka u sěla Gabonjin s napisom "sveta Braća Ćiril i Metod" [4]

Literatura i obrazy

[1] Anica Nazor: Knjiga o hrvatskoj Glagoljici, ISBN 978-953-6132-83-4.
[2] Jan Vít: Jan Hus - reformator crkve i pravopisanija, noviny IZVIESTIJA.info.
[3] Jan Vít: Petr I. Veliky, noviny IZVIESTIJA.info.
[4] fotografije Vojtěcha Merunky iz lět 2007 i 2011.
[5] Wikipedija

(ns)

tablica s Glagolicoju

• Předchozí
• Následující